PLESNO DRUŠTVO SALAM GHAZEEA

Kaj je klasični indijski ples Bharat Natyam?

Indijski ples Bharat Natyam je simbol lepote in estetske popolnosti. Kot filozofija je stremljenje človeške duše za ideali. Kot vera je človekovo iskanje najvišjega in želja po združitvi z njim. Kot znanost je namen doseči popolnost telesne tehnike in giba in kot poezija je simbol ritmične lirike.

Bharat Natyam, indijski klasični ples iz južne Indije, države Tamil Nadu, je eden najstarejših in najbogatejših klasičnih plesov Indije. Sprva se je imenoval Sadirattam (dvorni ples) in tudi Dasiattam (ples devadasis – služabnic boga), kajti Njegova starodavnost tiči v mitološkem in zgodovinskem poreklu, ki sega tri tisočletja nazaj v preteklosti
V njegovi popularni obliki je ime Bharat Natyam razumljeno na 2 načina:
1. Je ples (natyam) , ki se izraža skozi 3 elemente, ‘Bha’-Bhava (izraznost), ‘Ra’-Raga (melodija) in ‘Ta’-Tala (ritem).
2. Ime ‘Bharata’ naj bi dobil tudi po velikem avtorju knjige “NATYA SHASTRA” (enciklopedija drame, plesa in glasbe).

Kot vsaka klasična oblika plesa tudi Bharat Natyam zahteva popolno predanost, trdno vadbo in popolno koncentracijo. Da lahko plesalec/ka zapleše celo predstavo na odru je potrebno osnovno šolanje, ki traja najmanj 6 let. Zahteva obvladovanje tehnike gibov, dosego gracioznosti, ravnotežja, gibčnosti, telesne zdržljivosti in nezmotljiv občutek za ritem.

Značilnosti, tehnika, tema

Bharat Natyam je v osnovi solo ples, ki vključuje v enakem razmerju aspekte nritta (cisti ples) in abhinaya (izraznost). Pomen verzov pesmi, na katero plesalec/ka pleše, je publiki predstavljen s pomočjo gibov rok in obrazne mimike. Običajno je tema ljubezen do boga. Plesalec/ka je častilec/ka, večna nayika (junakinja), ki je ločena od svojega ljubljenega, večnega nayaka (junaka), ki je bog/božanstvo in si želi biti združen/a z njim. Teme pesmi so zgodbe o bogovih, kot so Krishna, Ram, Vishnu, Shiva in drugi, ki jih hinduisti častijo.

Glasba

Bharat Natyam temelji na »Carnatic« glasbi (južno Indijska klasična glasba). Ima trdno in zelo dobro definirano strukturo Tala (ritem) in sistem Raga (melodija). Enako pomembni so spremljevalni glasbeniki pri čemer je med glasbeniki in plesalcem/ko potrebno zelo veliko koordinacije in razumevanja. Ponavadi ples spremlja guru natuvanar, ki igra ritem in izgovarja ritmične zloge, glasbenik na mridangam bobnu, pevec, glasbenik na veena inštrumentu lahko pa so tudi violinisti in flavtisti ter drugi.

Margam

Bharat Natyam recital ima definirano tradicionalno zaporedje plesnih enot, ki se izvajajo, in se imenuje Margam. To obliko so določili Tanjore Quartet (Chinniah, Sivanandam, Ponniah and Vadivelu) – štirje dvorni glasbeniki v času kralja Sarfoji (1798-1832). In še do danes se to zaporedje plesnih enot poučuje po enakem sistemu. Plesi, ki sestavljajo Margam so: Alarippu, Jatiswaram, Shabdam, Varnam, Padam, Tillana in Shloka ali Verz.

Legendarna plesalka T. S. Balasaraswati pravi, da je tradicionalno zaporedje Bharat Natyam – Alarippu, Jatiswaram, Shabdam, Varnam, Padam, Tillana in Shloka ali Verz – pravo zaporedje prebujanja duhovnosti skozi telesno. Nekateri učenjaki menijo, da to ne pomeni, da so to edini plesi, ki so lahko del plesne predstave. Vključena sta lahko vsaka tradicionalna plesna glasba ali pesem, ki je lahko podlaga za Nritta ali Nritya, kar pomeni, da so lahko del plesne predstave določenih šol Bharat Natyam tudi Pushpanjali, Kauthukam (Kauvutvam), Mallari, Javalis in drugi.

Trening

Namaskar

Učenje se začne z molitvijo in pozdravom, in sicer učenec/ka mater zemljo in Nataraj (boga Šivo, vrhovnega plesalca) pozdravi z molitvijo. Materi zemlji se pokloni, ko se dotakne tal, ko ima roke v položaju anjali (dlani združene kot pri indijskem tradicionalnem pozdravu namaste) malo nad glavo pa se pokloni bogu. Ko ima anjali pred čelom, se pokloni guruju, publiki pa z anjalijem pred prsnim košem. Z Namaskar – jem prosi za dovoljenje in se opraviči materi zemlji za teptanje po njej. Ta pozdrav se opravi pred in po vsaki plesni ucni uri ali nastopu.

Adavus

Nato se učenec/ka začne učiti osnovnih korakov, imenovanih »Adavus«. Pred tem si vedno ogreje telo z vajami za moč, fleksibilnost, ravnotežje in držo. Med izvajanjem adavus pazi na pravi položaj udov (Angashuddha), ki vključuje dlani (Nritta hastas); Paadabhedaas; ritem (Taalashuddha) ter razliko med trdnimi (Tandava) in gracioznimi (Laasya) gibi. Stil adavus je odvisen od vsakega guruja in tradicije. Kasneje se te adavus povezujejo v »Korvais« ali »Jathis«. To so skupine adavus v različnih kombinacijah. Korvais pa se sestavljajo v »Teermanams« (zaporedje Korvais) in »Aridis« (konci s trikratnim ponavljanjem določene adavu na posebne ritmične zloge). Adavus se menujejo Tattadavu, Natadavu, TattaMettadavu, Kattadavu, Kudittamettadavu, Maiadavu, Mandiadavu, Jati, Nadai in druge. Pozicija je vedno na pol sedeča. Po učenju Adavus se učenec/ka začne učiti posamezne plese iz Margam, kot so Alarippu, Jatiswaram in drugi.

Jezik gest

Jezik plesa se izraža skozi geste. V Abhinaya (izraznost) plesih, ki so v glavnem sestavljeni iz verzov, poezije ali pripovedi, vpete v glasbo in ritem, plesalec/ka interpretira verze z Angika Abhinaya, kar pomeni z gestami rok, gibi oči, obrvi, izrazom na obrazu… S celim telesom pripoveduje zgodbo, pri tem pa z nogami sledi ritmu. Zato se plesalec/ka uči vseh teh gibov rok, oči, vratu, glave, ter nog v obliki verza v sanskritskem jeziku. Gibi rok so razdeljeni v 2 skupini. Gibi posamezne roke (asamyukta hasta) in gibi obeh rok skupaj (samyukta hasta). Te geste se uporabljajo za predstavljanje stvari, krajev, živali, ljudi, odnosov, idej, čustev ali kot simboli. Gibi glave, oči in obrvi so še posebej namenjeni izražanju občutkov (bhava) in čustev (rasa).

Arangetram

Najmanj 6-7 let je potrebno, da učenec/ka osvoji tehniko in se nauci Margam. Takrat je pripravljen/a zaplesati prvi javni nastop. Beseda »Arangetram« izhaja iz južno indijskega jezika Tamil: »Aranga« pomeni dvignjena tla, kar pomeni oder, »Etram« pa pomeni plezati ali vstopiti. Na tak način je po opravljenem šolanju pri guruju plesalec/ka kvalificiran/a in predstavljen/a na področju odrskih umetnosti. V resničnem življenju to pravzaprav predstavlja začetek plesnega življenja in pot učenja je še dolga. Sam dogodek je zelo velik in prestižen trenutek tako za guruja kot za učenca/ko (shishya, predstavlja namreč test gurujevega poučevanja kakor tudi test talenta in popolnosti izvedbe učenca/ke.

NAKIT